Dnevnik, 22. avgust 2003
Zgodnje učenje

Resnice starega in oguljenega rekla "Več znaš, več veljaš!" so danes, ko je znanje vse bolj potrebno v življenju vsakega od nas, zavedamo prav vsi. Vendar pa si starši ob vse pogostejših člankih in oglasih, ki pozivajo k zgodnjemu učenju jezikov, plesa, računalništva itn. zastavljajo vprašanje, kdaj je res pravi čas, da svojega otroka vključijo v tečaje tekmovalnosti in selektivnosti, ki jo spodbuja današnji svet, sta lahko za otroka tudi usodni, zato je treba dobro razmisliti, ali je otrok dovolj zrel za vključitev v raznovrstne programe zgodnjega učenja, preveriti pa tudi kakovost teh programov.

Kot pravi Barbara Novinec, direktorica BIP jezikovne šole, so se v njihovi ustanovi specializirali za delo z najmlajšimi. Že deseto leto jih vpeljujejo v svet tujih jezikov, osnovno vodilo učenja je igra, ki mora biti razgibana, ustvarjalna zanimiva in dobro vodena. Tako otrok nevede pridobi besedni zaklad, obenem pa razvija svojo motoriko, psihofizične in socialne sposobnosti, pravi Barbara Novinec.

Spretnost in strokovnost pri delu zagotavlja šola z 31 pedagogi, ki v majhnih skupinah vodijo angleške igralne urice za otroke od tretjega leta starosti naprej, skupinske tečaje angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine in španščine za otroke od četrtega leta naprej, individualne tečaje za otroke in mladino ter pripravljalne tečaje za mednarodne izpite.

Letos ponuja šola v okviru BIP-ove otroške hiše znanj štiri novosti, in sicer dopoldanske delavnice čira-čara, urice oblikovanja in slikanja za otroke od petega leta naprej, v popoldanskem času pa bosta potekala programa vija-vaja za najmlajše ter program kreativnega učenja za prvošolčke in šolarje prvih štirih razredov osnovnih šol. (mr)
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Dnevnik, 23. avgust 2003
Hiša znanj za otroke in starše
V jezikovni šoli BIP in računalniški šoli LOGI so za vse otroke, željne znanj, pripravili jezikovne in računalniške tečaje, delavnice Čira-čara ter sobotne igralne dopoldneve in poletne šole.

Kot pravi Barbara Novinec, direktorica jezikovne šole BIP v njihovi Hiši znanj že deveto leto na podlagi sodobnih pedagoških vsebin obiskovalcem posredujejo znanje tujih jezikov in računalništva. Nove programe so pripravili tudi letos.

Barbara Novinec meni, da so prvi koraki odločilni, da lahko mladi upi pozneje bolj odločno zakorakajo v svet znanja, sodobnega življenja, komuniciranja, večjih možnosti in uspeha. Preverjeni programi, sodobne metode ter predvsem delu predani, prijazni in srčni pedagogi Hiše znanj - vse to zagotavlja, da uspeh ne bo samo viden, temveč tudi slišen in trajen. 'Ne samo učenje jezikov računalništva, tudi drugi programi in animacijski postopki bodo skozi igro in zabavo utrdili pridobljeno znanje, povečali mladostnikovo samozavest ter oplemenitili njegovo izražanje in osebnostni razvoj,' pravi Barbara Novinec in dodaja, da se v majhnih skupinah (te štejejo do osem udeležencev) udeležencem posvečajo skupinsko in individualno. Tako prek igre, ustvarjalnih dejavnosti in uporabe računalnika že najmlajše zapeljejo v čarobni svet znanj, pri tem pa jih ne obremenjujejo, temveč spodbujajo, da otroci ob tem vzljubijo tudi proces pridobivanja novih znanj. Šolarji, odrasli in gimnazijci se lahko odločijo tudi za individualni pouk, pouk v paru ali pouk v troje.

Domen Rant
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Moj otrok, julij, avgust 2002
Učenje angleščine je igra
Otroci se hitro učijo - to vemo. S svojim znanjem pa nas vedno znova presenečajo. Štiriletniki, ki srkajo jezikovno znanje v BIP jezikovni šoli, so nas prijetno presenetili, ko so nas pozdravili in se predstavili po angleško. V enem šolskem letu se naučijo kar 200 novih besed, kljub temu, da imajo tečaj samo enkrat na teden. Med našim obiskom pa jim je pedagoginja Katarina Magajna predstavila pijače - po angleško seveda.

V prijetnih a majhnih prostorih na Robbovi 25, se govori v štirih jezikih: angleščini, nemščini, italijanščini in francoščini. Osmo leto izobraževanja otrok med tretjim in osemnajstim letom poteka pod vodstvom direktorice Barbare Novinec, otroke poučuje 29 pedagoginj. Tečaji potekajo tudi po nekaterih ljubljanskih vrtcih.

Drugačna šola
Učilnica, v kateri se najmljaši učijo prvih angleških besed, je opremljena z miniaturnimi mizami, ki se zdijo kot iz pravljice o sedmih palčkih. Povsod je videti igrala, velike barvne plakate s prijetnimi liki, barvice, na tleh je živahno poslikana preproga, v kotu pa televizor z videorekorderjem in radio. Tudi dobra stara zelena tabla je tu. Kljub taki šolski opremi se zdi, da bolj kot v šoli sedimo v dobro opremljeni otroški sobi. Prostor se hitro napolni z otroki, ki so prišli na šolsko uro angleščine. 'Vse skupaj se jim zdi nadvse zanimivo. Dobili so torbice, vse je skoraj tako kot v šoli. Nekateri še ne hodijo v vrtec, zato so te urice še posebej vznemirljive,' nam je povedala Katarina Magajna, vodja tečajev angleškega jezika za otroke stare od tri do deset let. Dodala je, da ni pomembno, da otroci na koncu tečaja govorijo angleško, pač pa, da jim pride angleščina v uho. Zato poteka spoznavanje besed skozi igro.

Z igro do angleščine
Ura se začne s pozdravno pesmijo - v angleščini seveda. Nato otroci skupaj s Katerino sedejo na tla, vsak dobi svojo blazinico in lahko se začne igra, kjer si podajajo žogo in tisti, ki jo drži v rokah pove ali je boy (deček) ali girl (deklica). Vsi odgovorijo pravilno. Naslednja in zelo priljubljena igra je tombola, kjer ima vsak izmed njih v rokah različen kartonček s slikami šestih živali. Katarina jim pred tablo kaže velike slike živali in otroci na svojem kartončku pokrijejo z žetonom sliko tiste živali, če jo seveda imajo na kartončku, ki jo kaže Katarina. Pri tem ponavljajo, ne le angleške besede za osla, opico, kokoš (in še druge), ampak povedo še, kakšne barve je katera žival. Tisti, ki ima pokritih vseh šest sličic na kartončku zavpije bingooo! in igra se počasi zaključi.
Katarina pove, da je z najmlajšimi zelo prijetno delati, saj so zelo pridni, nihče še ne zna nagajati in naredijo to kar reče. Teh 45 minut mora biti zelo dinamičnih, saj bi se sicer otroci začeli dolgočasiti. Res, pri tej uri ti pač ne more biti dolgčas. Sami smo bili priča neprestanemu prestavljanju: s stolov na tla, spet vstajanju in plesanju v krogu, nato je bilo potrebno sesti nazaj in spoznati nove besede. Zastrmijo se v slike, ki jim jih Katarina razgrne po tleh: 'To je voda - water. To je coffee - kava. Vaša mother pije coffee zjutraj, a ne?' Na tak način so spoznali besede za vodo, kavo, koka-kolo, čaj in pomarančni sok. Preverjanje njihovega spomina poteka tako, da Katarina odstrani kakšno sliko, oni pa povejo, katera pijača manjka. Njihovo znanje je več kot zelo uspešno.

Kava je lahko tudi rumena
K pijačam, še posebej k čaju, sodi čajnik, zato se naučijo pesmico o čajniku, ki je majhen in okrogel. Med petjem s svojo roko uprto v bok pokažejo čajnikov ročaj, z drugo roko pa naredijo čajnikov 'nos', se nagnejo na eno stran, da bi lahko iz čajnika pritekel še čaj. Ko pesmico že znajo - besedilo jim res povzroča še nekaj težav - se namestijo na mize in začnejo v svojih knjigah barvati vodo, čaj, kokakolo, kavo, sok. Pri tem ni pomembna resnična barva kave, vsak jo pobarva drugače: Tini je ljuba roza, Jakobu je všeč, če je rumena, nekomu drugemu je všeč zelena. Katarina pravi: 'Tako je prav, vsak po svoje - bo bolj zanimivo.'
Njihova ura mine tako hitro, da skoraj zmanjka časa za njihovo nagrado. Na koncu vsake šolske ure namreč pogledajo kakšno risanko. Najraje izmed vseh si ogledajo Toma in Jerryja - tudi tokrat ni nič drugače. Zraven so deležni še nekakšnega Katarininega komentiranja risanke oz. angleške razlage.
Na vrata začne trkati že nova skupina vedoželjnežev, zato bo treba odtegniti oči od risanke in se prepustiti staršem, ki jih bodo naslednjič spet pripeljali na veselo in zabavno učenje angleščine.

Marija Jevnišek